PLANINARJENJE
Pot pod noge
Sprehod ob obali, v gozdu borovcev tik ob morju ali zelenem zaledju po dišečih planinskih stezah in sprehajališčih, prijetnih za oko, je še eden v nizu številnih oblik rekreacije. Steze nenavadnih in zanimivih imen, kot so Steza valov, Steza krasa in kadulje, Steza pečin, Zelena steza, Nebeška steza, Steza Rimljanov, Steza degenije, vas bodo vsekakor spodbudile k raziskovanju.
P.S. Nikakor vas ne želimo razočarati Vedite, da te steze niso edine steze in sprehajališča. Res jih je veliko, naštete velja omeniti, ker nas že s svojim imenom asociirajo na posebna doživetja.
Info:
PLANINSKO DRUŠTVO "STRILEŽ"
+385 99 785 5047 (Marijana Mužević)
pd.strilez@gmail.com
www.pd-strilez.hr
Sedem stez in sprehajališč na območju Crikvenice, Dramlja, Jadranova, Selca, Novega Vinodolskega in Vinodola vam bo ponudilo nevsakdanje poglede in posebno vzdušje v času rekreacije.
Lahko se sprehajate in planinarite po:
- Stezi valov
- Stezi krasa in kadulje
- Stezi pečin
- Zeleni stezi
- Nebeški stezi
- Stezi Rimljanov in
- Stezi degenije.
Steze vodijo ob obali, gozdu borovcev tik ob morju ali zelenem zaledju po dišečih gozdovih, poljih, planinskih vrhovih, pečinah in grebenih, prijetnih za oko.
Steza valov
Steza valov se začne v Povilah, konča pa v Jadranovem. Skupna dolžina steze je 30 km, poteka le ob morju, večji del ob naseljih Povile, Novi Vinodolski, Selce, Crikvenica, Dramalj in Jadranovo. Steza valov vodi skozi nenaseljeno območje od avtokampa Zagori v Novem Vinodolskem do zaliva Slana v Selcu, nato od polotoka Kačjak v Dramlju do Perhata v Jadranovem. Označena je samo v tem delu. Čeprav steza vodi skozi naseljeno območje, je ohranila lepoto neokrnjene narave, pri čemer izstopajo hrastov gozd črničevja v predelu Dumboke in strme pečine Takla in Dumboke.
Steka krasa in kadulje
Steza krasa in kadulje ima izhodišče v Novem Vinodolskem, konča pa se na prelazu Orljak (260 m nadmorske višine) med Jadranovim in Drivenikom. Skupna dolžina steze je 28 km, večji del poteka skozi nizek hribovit greben na povprečni nadmorski višini približno 300 m, ki Vinodolsko dolino loči od morja. Greben je strm v smeri Vinodolske doline, medtem ko je nagib proti morju blag. Na območju Crikvenice greben seka vodni tok rečice Dubračina. Steza ponuja čudovite poglede na morsko obalo in kvarnerske otoke, planini Velebit in Učka, jezero v Triblju, utrdbe v Driveniku in Grižanah ter poteka ob utrdbi Badanj, kapelicah sv. Kuzam in sv. Barbara ter cerkvi sv. Jurija.
Steza pečin
Steza pečin se začne v planinski koči Vinište na nadmorski višini 300 m, zaključi pa pod travnato grbino Zebra na območju Uhnja (748 m nadmorske višine) nad naseljem Drivenik. Skupna dolžina steze je 29 km, obsega pa strme kamnite pečine nad Vinodolsko dolino. Na začetku steza poteka po obronkih prvega niza primorskega grebena nad Klenovicami in Povilami, po naselju Zagon pa se začne vzpon ob strmih pečinah nad Vinodolom. Zaradi pogostih sprememb videza - od skalnjakov in senc planinskega grmičevja do planinskih livad – je steza dinamična in zanimiva. V sklopu Steze pečin lahko obiščete vrh Gradina (379 m nadmorske višine), razgledne točke Kameni križ, Kacalj, Klamaruša in Slipica, urejeno razgledno točko Pridva, planinski livadi Njivine in Zebra ter kamniti masiv Kozak (669 m nadmorske višine). Izstopa tudi utrdba Ledenice, ki je bila do konca 17. st. v sestavi obrambne linije proti Turkom.
Zelena steza
Izhodišče Zelene steze je v Luci Krmpotski pri lovskem domu na 750 m nadmorske višine, konec pa na vrhu Medviđak na 1027 m nadmorske višine. Skupna dolžina steze je 45 km, obsega pa planinske livade južnih pobočij Ričičkega bila, Rujnika in Sitovnika, planinske vrhove Rujnik (1042 m nadmorske višine), Sitovnik (1048 m nadmorske višine), Zagradski vrh (1187 m nadmorske višine), Kanculova glava (1120 m nadmorske višine) in Medviđak (1027 m nadmorske višine). Steza na začetku poteka skozi planinske livade s prečudovitim pogledom na morje, kvarnerske otoke in Velebit na eni strani, z druge strani pa vodi skozi najvišje planinske vrhove na tem območju (Ričičko bilo, Strilež, Viševica itd.). Po Sitovniku je na vrsti gozdni del steze, ki se izmenjuje z vzdrževanimi livadami Okruglega, Ravnega, Laza in Suhe. Steklena kapelica, ki je v neposredni bližini lovskega doma v Luci Krmpotski, je vsekakor vredna obiska.
Nebeška steza
Nebeška steza se začne v Luci Krmpotski pri lovskem domu na 750 m nadmorske višine, konča pa se na vrhu Medviđak na 1027 m nadmorske višine. Skupna dolžina steze je 53,70 km, obsega najvišje vrhove tega območja, in sicer Crni vrh (1169 m nadmorske višine), Ričičko bilo (1286 m nadmorske višine), Veliki Smolnik (1279 m nadmorske višine), Strilež (1381 m nadmorske višine), Viševica (1428 m nadmorske višine), Zagradski vrh (1187 m nadmorske višine), Veliki Kobiljak (1112 m nadmorske višine) in Medviđak (1027 m nadmorske višine). Severno od gorskih vrhov ležijo nepregledna prostranstva gozdov bukve in smreke, na njihovem vznožju pa se razprostirajo vzdrževane planote Kolevratsko polje, Petnja, Crni kal, Maševo, Lukovo, Ravno in Ličko polje. Vredni obiska so vrhovi Viševica in Ričičko bilo, cerkvica Maša, vrh kamnitega Strmeljeva in Banska stolica, ki ima tri velike skale, ki so videti kot glave.
Steza Rimljanov
Steze Rimljanov se začne v Crikvenici pri mestni športni dvorani, v največjem delu pa vse od izvira pri vasi Čandrli izza Drivenika spremlja tok rečice Dubračina. Skupna dolžina steze je 15 km, ime pa je dobila po cesti, ki je v rimski dobi vodila ob potoku in je Tarsatico (Trsat) povezovala s Seniom (Senj). Ohranjen del ceste iz časa Rimljanov, ruševine kapelice sv. Duha (14. st.), starohrvaško pokopališče Stranče, mlini v vasi Cerovići in utrdba v Driveniku so vredni obiska.
Steza degenije
Steza degenije se začne v kraju Sibinj, konča pa v Kozici oziroma v avtokampu. Skupna dolžina steze je 10 km, obsega pa dve dragi kanjonskega tipa, ki se zajedata v kopno med hribi Veliki vrh (512 m nadmorske višine), Osredak (502 m nadmorske višine) in Vrataruša (510 m nadmorske višine). Steza je dobila ime po velebitski degeniji, endemitu, za katerega se je do takrat verjelo, da uspeva samo na Velebitu. Steza vodi skozi Vodno drago ter na severnem in zahodnem skalnatem robu na 400 do 500 m nadmorske višine gre skozi Tomiško drago.
