TRDNJAVA BADANJ

V neposredni bližini Crikvenice, vzdolž toka Dubračine, lahko najdemo nepreveliko trdnjavo Badanj, ki ima izjemno strateško lego in predstavlja najstarejši spomenik srednjeveškega fortifikacijskega gradbeništva v Vinodolu. Izvirnega imena utrdbe, ki so jo zapustili po velikem potresu v 14. stoletju, ne poznamo. Del vojaške posadke se je najverjetneje preselil v sosednje naselje Kostelj, medtem ko je funkcijo nadzora nad ustjem rečice Dubračina prevzel starodavni Kotor. Trdnjava Badanj ima nepravilno krožno tlorisno obliko, sestavlja jo prostorni osrednji stolp, v katerem so prostori za bivanje posadke in rezervoar za vodo. Vzdolž vijugaste dostopne poti se nahaja pritrdilna konstrukcija s številnimi pravokotnimi bivalnimi objekti. Posamezne najdbe antičnih opek, vgrajenih v zidove Badnja, lahko pomenijo, da je jedro trdnjave nastalo že v obdobju zatona antike oziroma v zgodnjem bizantinskem obdobju med 4. in 6. stoletjem. V podnožju Badnja, nad levo obalo Dubračine, so ruševine cerkvice sv. Duha na Duševu, ki so jo zgradili v 12. stoletju, obnovili pa v 15. stoletju. Ob njih leži srednjeveško pokopališče, ki je nastalo po zapuščanju starohrvaškega pokopališča na Gorici v vasi Stranče.

Z zgodovino Badnja je povezana legenda o zakopanem zakladu, ki ga hrani velika kača. Hrvatom so jo posredovali staroselci, na katere so tam naleteli. Kača je star sredozemski božanski simbol, medtem ko legende o zakopanem zakladu pogosto slišimo na območju crikveniške riviere in Vinodola.